Za osrečujočo prihodnost Koroške

Letošnje leto je polno obletnic, a tudi polno negotovosti. 2020 nam bo po marsičem ostalo v spominu. O mnogih jubilejih smo že pisali, naj pa tokrat spomnim, da se je natanko pred 10-imi leti na trgu pojavil Instagram. Družbeno omrežje, kjer so v ospredju slike in kratki opisi, samo ključne besede. Ob tem se lahko vsakdo vpraša, kakšne slike bi lahko izbrali za slovensko narodno skupnost na Koroškem. S katerimi ključnimi besedami bi jo opisala? Prvih pet, na katere pomislim:
* želja po preživetju
* slovenščina kot srčna zadeva
* kultura
* vera, upanje, ljubezen
* hvaležnost.
(Ne nujno v tem vrstnem redu.)

* Želja po preživetju
S Senžermensko mirovno pogodbo 1919 so koroške Slovenke in koroški Slovenci postali manjšina. S plebiscitom leto kasneje je to dejstvo postalo zakoličeno. Letos smo lahko z različnih vidikov brali, poslušali in gledali o dogajanjih pred plebiscitom in po njem, ki so zaznamovali usode človeških življenj. A želja po preživetju narodne skupnosti je bila močno zapisana globoko v podzavesti. Pri nekaterih jo je preglasil prastrah, mnogi od njihovih potomcev sedaj odkrivajo korenine. Čas vojne je bil čas najhujših preizkušenj, zato je vedno znova treba poudarjati: "Nikoli več vojne." Pregnanke in pregnanci so morali zapustiti domovino in vse, kar so v potu obraza pridelali z žulji svojih rok - ne vedoč, ali bodo še kdaj videli svoj dom. Nepredstavljivo. Žal se je nestrpnost do slovensko govorečih v raznolikih oblikah nadaljevala tudi po vojni. Moje iskreno priznanje vsem, ki so vztrajali in so slovenščino predali v naslednjo generacijo!

* Slovenščina kot srčna zadeva
Materinščina, jezik srca, jezik spominov, jezik prihodnosti. Nekaj, za kar se je vredno boriti - za vidno in slišno dvojezičnost, ki že na zunaj kaže: tukaj so doma tudi koroške Slovenke in koroški Slovenci. In ni se jim treba skrivati, ker so enakovreden del družbe in kulture.

* Kultura
Tudi v zelo težkih časih je kultura dajala samozavest, dvigala je duha, povezovala koroške Slovenke in Slovence med seboj ter jih na nek način kdaj pa kdaj tudi zbliževala z nemško govorečimi. Koroška pesem ima dušo. Pojejo jo po vsem svetu. A ko jo zapojejo koroške Slovenke in Slovenci, gre do srca.

* Vera, upanje, ljubezen
Mnogim je in jim še vera daje moč za mojstrenje izzivov časa. Molitev v slovenščini se je predajala naprej od zgodnjih otroških dni. "Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj ..." Cerkve so bile in so še po mnogih krajih edini prostor, kjer ima slovenska beseda svoje mesto. Mnogi duhovniki so tudi povezovalni kulturniki. Sinoda krške škofije je pogumno nakazala pot sožitja. Že od leta 1926 izhaja časopis Nedelja, eden od dveh tednikov v slovenščini na Koroškem. Nenazadnje pa je bilo imenovanje koroškega Slovenca Jožeta Marketza za krškega škofa osrečujoče presenečenje in zgodovinski dogodek. S svojim socialnim čutom, človeškostjo in iskrenostjo je pridobil mnogo spoštovanja že v prejšnjih službah, med drugim kot direktor koroške Caritas, zato so tudi nemško govoreči njegovo imenovanje sprejeli z veseljem.

* Hvaležnost
"Ni sreča tista, ki nas naredi hvaležne, ampak hvaležnost tista, ki nas naredi srečne," pravi misel. Za marsikaj in marsikoga v narodni skupnosti smo lahko hvaležni. Čudovito je to opisala Monika Novak-Sabotnik v prilogi Nedelje ob plebiscitu. Priloga je v celoti dostopna na: https://issuu.com/nedelja/docs/priloga_100_let_plebiscit

Pet besed in besednih zvez izmed mnogih sem izbrala. Naj bodo spodbuda za osrečujočo prihodnost Koroške - tudi s slovenščino in v slovenščini.

Mateja Rihter