Povezave in članstva

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice ter interese koroških Slovencev na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, še zlasti pa na osnovi mednarodnih konvencij o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti.

Do 2. svetovne vojne so bili koroški Slovenci v zastopanju svojih kulturnih, političnih in gospodarskih interesov složni. Nastopali so pod eno skupno osrednjo politično organizacijo, ki se je imenovalo “Politično in gospodarsko društvo”. Prav zato so imeli tudi eno samo osrednjo kulturno organizacijo z imenom “Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško”. Obe organizaciji sta imeli svoj sedež pod isto streho, v Mohorjevi hiši v Celovcu. “Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško” je bila ustanovljena v letu 1908 kot strešna organizacija vseh nastalih in nastajajočih slovenskih izobraževalnih društev na Koroškem in se je po sili političnih razmer v letu 1936 preimenovala v “Slovensko prosvetno zvezo” , katere prvi predsednik je bil dr. Joško Tischler.

Ob svetovno-nazorskem razhajanju znotraj narodne skupnosti je bila ob Slovenski prosvetni zvezi ustanovljena osrednja kulturna organizacija – Krščanska kulturna zveza (KKZ). Na ustanovnem občnem zboru Krščanske kulturne zveze leta 1953 je za prvega predsednika bil izvoljen tedanji šmihelski župnik Jožko Picej. Pod njegovim predsedništvom je število članov Krščanske kulturne zveze, prosvetnih društev in kulturnih skupin farne mladine močno naraslo. Leta 1962 je Krščanska kulturna zveza v celovškem Mestnem gledališču uprizorila Miklovo Zalo. Od takrat naprej je 8. december vsako leto praznik slovenskega gledališča z gostovanji vrhunskih gledaliških skupin iz Slovenije in Trsta. Danes je pod okriljem Krščanske kulturne zveze 53 krajevnih društev in manjših skupin.

Krščanska kulturna zveza (KKZ) skupaj z Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS) od leta 1980 naprej podeljuje Tischlerjevo nagrado za posebne zasluge na kulturnem, političnem ali gospodarskem področju, medtem ko je Einspielerjeva nagrada namenjena takim neslovenskim sodeželanom, ki so si pridobili posebne zasluge za politiko sprave in mirnega sožitja med večinskim narodom in manjšino.

Čisto po geslu “S skupnimi močmi” se je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) leta 1956 vključil v Federalistično unijo narodnih skupnosti (FUENS). FUENS je bil ustanovljen leta 1949 v Parizu in je sprva zastopal samo germanske manjšine v Evropi, šele pozneje so bile vanj včlanjene tudi srednje- in južnoevropske narodne skupnosti. Namen Federalistične unije narodnih skupnosti je vplivati na evropske vlade in meddržavne organe, da upoštevajo in rešujejo manjšinska vprašanja.

Mohorjeva

Mohorjeva je najstarejša organizirana struktura koroških Slovencev, ki sta jo na pobudo škofa Slomška leta 1861 v Celovcu ustanovila Andrej Einspieler in Anton Janežič. Mohorjeva od vsega začetka izdaja knjige, kasneje se je pridružila tiskarna ter po drugi svetovni vojni domovi za dijakinje in dijake. V letu 1989 je Mohorjeva ustanovila v Celovcu prvo dvojezično ljudsko šolo. Mohorjeva je danes prisotna tudi na Dunaju, kjer vodi študentski dom Korotan in v matični hiši v Celovcu deluje tudi knjigarna s Knjižno-kulturnim centrom.

Mohorjeva hiša je danes sedež številnih struktur koroških Slovencev – tudi Narodnega sveta – in tako center korošikih Slovencev v središču Celovca.

spletna stran Mohorjeve: http://www.mohorjeva.at/druzba_verein/

Enotna lista (EL)

Od prvega dne naprej se je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) zavzemal za samostojno slovensko kandidaturo na občinskih in kmetijsko-zborniških volitvah.

Tako so slovenske samostojne liste prvič nastopile pri občinskih volitvah leta 1950. Razne samostojne slovenske liste so se leta 1973 združile v “Klub koroških slovenskih občinskih odbornikov”. Leto navrh je iz tega združenja nastala frakcija z imenom “Koroška enotna lista”. Pri deželnozborskih volitvah leta 1975 je “Koroška enotna lista” pod vodstvom glavnega kandidata dr. Pavla Apovnika dosegla celo 6.100 glasov. Leta 1991 so se samostojne slovenske liste preimenovale v “Enotno listo/Einheitsliste”, ki zajema celotno dvojezično ozemlje na avstrijskem Koroškem.

Dolgoročni in osrednji cilj Enotne liste (EL) je vedno bil in bo doseganje pravno zagotovljenega mandata in s tem zastopnika slovenske narodne skupnosti v koroškem deželnem zboru. To se pravi, manjšinsko zastopstvo v deželnem zboru, kakor je to primer že v nekaterih evropskih državah.

Pri občinskih volitvah in volitvah za župana leta 2003 je Enotna lista (EL) dosegla 5.632 glasov in 52 mandatov. Iz vrst Enotne liste prihajata dva podžupana: to sta Fortunat Olip v občini Sele in Bernard Sadovnik v občini Globasnica. Sicer so mandatarji Enotne liste v številnih južnokoroških občinah člani občinskega predstojništva.

Predsednik Enotne liste (EL) je bil od leta 1991 do 2003 Andrej Wakounig. Na deželnem zborovanju EL 26. septembra 2003 v Domu v Tinjah je bil za novega predsednika izvoljen mag. Vladimir Smrtnik.

spletna stran EL: http://www.elnet.at/start_sl/

Krščanska kulturna zveza (KKZ)

Krščanska kulturna zveza (KKZ) je ena izmed obeh osrednjih slovenskih kulturnih organizacij na Koroškem. Ustanovljena je bila leta 1953 kot naslednica Krščansko-socialne zveze, danes je v njo včlanjenih 52 krajevnih društev in skupin. Cilji KKZ so ohraniti bogato kulturno dediščino koroških Slovencev, pospeševati in podpirati kulturno delovanje krajevnih društev, nuditi vsestranske izobraževalne možnosti – predvsem na jezikovnem področju, izmenjavati bogato kulturo s Slovenci v Republiki Sloveniji, zamejstvu in zdomstvu ter z drugimi narodnimi skupnostmi v Evropi in z narodom sosedom v deželi Koroški. KKZ domačim društvom med drugim omogoča servis s sodobnimi mediji in tehničnimi pripomočki ter strokovno in finančno pomoč, med osrednje ponudbe pa prav gotovo sodijo vsakoletna Gledališka in lutkovna delavnica v Fiesi na slovenski obali, Jezikovne počitnice v Novem mestu ali pa Slovenski gledališki praznik 8. decembra v celovškem Mestnem gledališču.

spletna stran KKZ: http://www.kkz.at/home_sl/

Skupnost južnokoroških kmetov (SJK)

Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) je interesno združenje kmetov in kmetic iz obeh narodov, ki prejema podporo tudi zunaj slovenskega naselitvenega ozemlja. SJK od leta 1986 naprej spet zastopata dva svetnika v Koroški kmetijski zbornici, na volitvah leta 2001 je dosegla 1.983 glasov. Zbornična svetnika Štefan Domej in Franc-Jožef Smrtnik sodelujeta v šestih odborih.

spletna stran SJK: http://sjk.at/

Koroška dijaška zveza (KDZ)

Koroška dijaška zveza (KDZ) združuje slovensko šolsko mladino na Koroškem. Danes je strukturirana kot srednješolska in visokošolska veja, ki se usklajujeta v osrednjem odboru. KDZ je bila ustanovljena leta 1959, dve leti po začetku delovanja Slovenske gimnazije, in je v preteklih desetletjih večkrat poskrbela za odmevne akcije. Tako je znana prepoved svečanosti KDZ ob 550-letnici zadnjega ustoličenja koroškega vojvode leta 1964, v letih 1979 do 1983 pa je KDZ organizirala tako imenovane “kolodvorske akcije”, ob katerih so mladi zahtevali vozovnice na celovški železniški postaji v slovenskem jeziku. Člani KDZ so dejavni tudi na športnem in kulturnem področju, med drugim so od leta 1969 naprej občasno izdajali glasilo Problemi.

Slovenska gospodarska zveza (SGZ)

Slovenska gospodarska zveza (SGZ) je združenje slovenskih gospodarstvenikov in podjetij na Koroškem. SGZ oskrbuje člane z nasveti in informacijami o gospodarskem dogajanju doma in po svetu, skrbi za strokovno izobraževanje, oblikovanje skupne gospodarske politike slovenskih gospodarstvenikov in zastopa njihove interese na volitvah v gospodarska in poklicna predstavniška telesa. SGZ si še posebej prizadeva za krepitev čezmejnega gospodarskega sodelovanja, predvsem s Slovenijo in tudi Furlanijo-Julijsko krajino. Na tem področju je prav SGZ dala pomembne pobude in poskrbela za vrsto inovativnih pristopov.

spletna stran SGZ: https://www.sgz.at/home/sl

Sosvet za slovensko narodno skupnost

Sosvet za narodno skupnost je svetovalni organ pri Uradu zveznega kanclerja, za vsako uradno priznano narodno skupnost v Avstriji je urejen poseben sosvet. Slovenci na Koroškem so se v delovanje sosveta vključili šele leta 1990, potem ko so med drugim bile zagotovljene tedenske televizijske oddaje v slovenščini ter Dvojezična trgovska akademija. Sosvet se je kot svetovalni organ, ki ga imenuje zvezni kancler, doslej sestal iz 16 članov – po štiri sta imenovali obe osrednji organizaciji, NSKS in ZSO, enega je določila Cerkev, sedem članov pa je prišlo iz vrst treh strank SPÖ (3), ÖVP (2) in FPÖ (2). NSKS zaradi slej ko prej blede vloge sosveta za narodno skupnost – dejansko je pristojen le za razdeljevanje denarja, resničnega političnega vpliva pa praktično nima – zahteva njegovo temeljito reformo.

Slovenska manjšinska koordinacija (SLOMAK)

Ob ugotovitvi, da so problemi vseh slovenskih manjšinskih narodnih skupnosti, ki živijo izven državnih meja Republike Slovenije, slični in se vsebinsko vsaj delno pokrivajo, se je leta 2004 ustanovila Slovenska manjšinska koordinacija, kratko SLOMAK. Cilj koordinacije je predstavljati pri ustreznih državnih, vladnih in nevladnih telesih Republike Slovenije in Evropske unije, skupne interese posameznih narodnostih skupnosti ter izdelati in določati skupne platforme, načrte, projekte in predloge. V ta namen vsaka od organizacij podpisnic imenuje v koordinacijo po 2 člana, od katerih je eden predsednik (predsednica) organizacije.

Ustanovni člani: Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, NArodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Društvo člen 7, Zveza Slovencev na Madžarskem, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem.

Pozneje pridružila: Skupnost koroških Slovenk in Slovencev

FUEN

Temeljni cilj dejavnosti FUENS je ohranitev in vzpodbujanje identitete, jezika in kulture narodnih skupnosti ter krepitev evropske integracije. Še posebej si prizadeva za evropsko manjšinsko pravo, ki naj bi poleg individualnih pravic vsebovalo tudi kolektivne, mdr. pravico do manjšinskega zastopstva v zakonodajnih telesih. Leta 1991 je na kongresu v vzhodnonemškem mestu Cottbus, ki je hkrati center Spodnji Lužic, FUENS sprejela predlog o temeljnih pravicah evropskih narodnih skupnostih in ga posredovala mdr. Svetu Evrope in Evropskemu parlamentu. Potrebo po kolektivnih pravicah pa je podkrepila tudi v posebni deklaraciji na kongresu v Porečah ob Vrbskem jezeru (1997), ki ga je organiziral NSKS. Kot prvi korak v pravilno smer pozdravlja FUENS Okvirno konvencijo za zaščito narodnih skupnosti in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih Sveta Evrope. Oba dokumenta je ratificirala tudi Avstrija.

spletna stran FUEN: https://www.fuen.org/